Brezplačno pravno svetovanje

JamB Pravno svetovanje je pravna pisarna, ki mladim zagonskim podjetjem (start-upom) ter malim in srednjim podjetjem (SME) nudi celovito pravno podporo pri poslovanju v Sloveniji in po Evropi.

Pokrivamo sledeča pravna področja:

  • Gospodarsko statutarno pravo (s.p. in d.o.o.)
  • Gospodarske pogodbe (distribucijske pogodbe, prodajne pogodbe, proizvodne itd.)
  • Delovno pravo in kadrovske zadeve
  • Pravo intelektualne lastnine (avtorske pravice, znamke in patenti)
  • Pravo varstva osebnih podatkov (GDPR)
  • Potrošniško pravo
  • Pravo IT

Pravno podporo nudimo v okviru slovenske zakonodaje, pravna podpora v okviru druge evropske (EU in EGP) ali globalne (omejitev na sistem common law) zakonodaje po dogovoru pod pogojem razpoložljivosti uradno prevedene nacionalne zakonodaje v angleški jezik.

V okviru pravne podpore Društvu spletnih trgovcev članom nudimo brezplačno svetovalno uro iz zgoraj navedenih pravnih področij v obliki odgovorov na zastavljena vprašanja, pri čemer bodo v primeru primernosti anonimizirani odgovori objavljeni tudi na podstraneh društva za zagotavljanje najširše možne pravne podpore članstvu.

Odgovori na vprašanja so članom pripravljeni v obliki dodatnih pravnih pojasnil in obrazložitev izziva s katerim se sooča član, z morebitnimi dodatnimi napotki, navodili in usmeritvami k pravilnik in skladni pravni rešitvi.

Vprašanja nam lahko zastavite na blaz@jamb.pro z zadevo »DST«. Odgovorili vam bomo najkasneje v roku 1 delovnega dneva.

Člani DST so upravičeni tudi do članskih cen plačljivega pravnega svetovanja (glej spodaj).

O nas

Smo mlada in zagnana ekipa agilnih pravnikov in velikih tehnoloških navdušencev. Ustanovitelj Blža Jamšek je pisarno ustanovil leta 2015. Delovne izkušnje je nabiral na Dunaju, kjer je tri leta vodil pravni oddelek matične avstrijske družbe, ki je upravljala investicijsko platformo in nudil pravno podporo hčerinskim družbam v Sloveniji, na Poljskem in Slovaškem.

Leta 2017 se je pridružil ekipi Mladega podjetnika kot mentor oddelka pravnega svetovanja. Je soustanovitelj in član UO podjetniškega centra KIKštarter Kamnik, gostujoči predavatelj na Fakulteti za upravo (2019/2020) in Evropski fakulteti za pravo (2018), predavatelj (Zavod za zaposlovanje – program Mladi podjetnik) in vodja delavnic (različno – Zavod Mladi podjetnik), ter podjetniški mentor (Tehnološki park Ljubljana, Ljubljanski univerzitetni inkubator, Zavod Mladi podjetnik, Ustvarjalnik).

CENIK

Prva svetovalna ura v obliki sestanka ali (video)klica za predstavitev dejanskega stanja in za pripravo okvirne pravne ocene je brezplačna. Na podlagi sestanka je pripravljena zavezujoča ponudba s fiksno ceno pravne podpore. V ceno so vključena dodatna pojasnila in popravki. Plačilni pogoji so 30% predplačila in rok plačila 8 dni po opravljeni storitvi. Cene so v bruto zneskih.

 

  • SVETOVALNA URA 1 (SU1): 50 EUR

    • slovenski jezik, slovenski pravni red
. Vključuje pripravo krajših pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja naročnika ali obračun dela v primeru, da ni naročena druga storitev (Pravni dokument ali Pavšal). Najmanjši obračunski interval je 0,5 svetovalne ure.

  • SVETOVALNA URA 2 (SU2): 70 EUR

    • angleški jezik, tuji (EU) pravni red
. Smiselno enako kot SU 1 v angleškem jeziku. JamB si pridržuje pravico, da zavrne delo na podlagi razloga eksotičen jurisdikcije (pravni red, ki ne izvira iz common law oz. civil continental law sistema).

  • PRAVNI DOKUMENT 1, preprost (PD1): 150 EUR

    • 
vključuje pripravo krajših standardnih pogodb slovenskih obligacij v slovenskem jeziku v obsegu do 4 strani ali pravnih analiz in 1 svetovalno uro za posvetovanje z naročnikom oz. prejem navodil ter manjše popravke.

  • PRAVNI DOKUMENT 2, napreden (PD2)
: 400 EUR+ (po dogovoru)

    • vključuje pripravo pravnih dokumentov (pogodbe, analize) v angleškem jeziku in pripravo naprednih pravnih dokumentov (4 strani ali več) v slovenskem jeziku oz. vsaka pogodba, ki ni kogentno urejena v slovenskem pravnem redu (t.i. custom made pogodbe).

Vi sprašujete, mi odgovarjamo

E-commerce primer št. 1

Že uveljavljeni spletni trgovec iz BiH (non-EU) želi lansirati spletno prodajo v Sloveniji. V ta namen bo najel storitve skladišča v Sloveniji v katero bo prihajalo blago iz Velike Britanije (kmalu non-EU) in se razpošiljalo kupcem v Sloveniji. Skratka, skladišča ne bo upravljal ali posedoval in tudi ne bo izvajal manipulacij v njem ali skrbel za carinske in davčne postopke povezane z delovanjem skladišča.

Blago, ki je predmet spletne prodaje pa bo slovenskim kupcem seveda fakturiral preko spletne strani (iz BiH).

Vprašanje: Ali potrebuje podružnico (izpostavo) v Sloveniji ali morda za tovrstno poslovanje zadošča že slovenska davčna številka?

Odgovor

1. STATUSNI VIDIK

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 in sl., v nadaljevanju ZGD-1) v 676. členu določa, da tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji preko podružnic, 680. člen pa določa da pred vpisom podružnice v register tuje podjetje ne more začeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Seveda lahko tuje podjetje v Sloveniji ustanovi tudi hčerinsko družbo, toda v tem primeru gre za pravno osebo slovenskega prava s poslovnim sedežem v Sloveniji in je poslovanje med obvladujočo tujo družbo in hčerinsko družbo predmet pogodbenega (in davčnega) prava ter ne statusnega prava.

2. Davčni VIDIK

Tuja pravna oseba mora pred vpisom podružnice v sodni register pridobiti slovensko davčno številko, prav tako mora slovensko davčno številko pridobiti tujec, ki bo vpisan kot zakoniti zastopnik podružnice v sodnem registru.

Ob vpisu v register bo podružnici dodeljena slovenska davčna številka, medtem ko je za pridobitev identifikacijske številke za DDV zadolžena podružnica sama (ob izpolnitvi zakonskih pogojev).

Ob tem poudarjamo, da za sam vpis v sodni (poslovni) register kot zakoniti zastopnik ni potrebna tudi pridobitev enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izda upravna enota, saj imenovanje za zakonitega zastopnika ni izenačeno z dejanskim opravljanjem dela (poslovodenjem).

Podružnica in matična družba se štejeta za povezani osebe, za katere se uporablja Pravilnik o transfernih cenah (Uradni list RS, št. 141/06 in 4/12) ter Kodeks ravnanja v zvezi z dokumentacijo za transferne cene za povezana podjetja v Evropski uniji (EU TPD) (2006/C 176/01).